Ovaj članak započeti ćemo sa izvješćem s utakmice ženskih nogometnih reprezentacija Slovenije i Hrvatske koja je odigrana 08.05.2014. u Ptuju u sklopu kvalifikacija za svjetsko prvenstvo 2015. koje će se održati u Švedskoj. Zanimljivost u tome je ta što je izbornik slovenske vrste središćanac i naš bivši sugrađanin Damir Rob.
Hrvatice slavile u Sloveniji
Hrvatska ženska nogometna reprezentacija ubilježila je u Sloveniji prvu pobjedu u kvalifikacijama za Svjetsko prvenstvo.
Nakon uvodnog remija protiv Republike Irske, izabranice Marije Margarete Damjanović doživjele su četiri uzastopna poraza, uključujući i dva od vodeće Njemačke.
No, u četvrtak su gostovale u Ptuju kod Slovenije i u uvodnoj fazi utakmice osigurale sva tri boda
Hrvatska je tako preskočila Slovačku i Sloveniju na tablici te zauzela četvrto mjesto, a sljedeću će utakmicu odigrati 14. lipnja na gostovanju kod Republike Irske.
SLOVENIJA – HRVATSKA 0:3 (0:3)
Kvalifikacije za SP, Skupina 1.
Gradski stadion Ptuj.
Sutkinja: Eleni Lampadariou (Grčka)
Strijelci: 0:1 – Hercigonja-Moulton (7′), 0:2 – Balog (10′), 0:3 – Landeka (17′ – 11m)
Slovenija: Mori, Rola, Milenkovič, Begič (od 67′ Jerina), Čonč, Kralj (od 46′ Eržen), Žganec, Tibaut, Grad, Nikl, Zver (od 80′ Sevšek). Izbornik: D. Rob
Hrvatska: Vuk, Balog (od 88′ Andrlić), Hercigonja-Moulton, Petrović, Žigić, Nevrkla, Landeka, Gaiser (od 46′ Šundov), Joščak, Kolar, Šalek (od 73′ Čop). Izbornica: M. Damjanović.
|
Forma |
||||||||
|
1. |
Njemačka Ž |
8 |
8 |
0 |
0 |
56:3 |
24 |
|
|
2. |
Rusija Ž |
5 |
4 |
0 |
1 |
10:11 |
12 |
|
|
3. |
Irska Ž |
5 |
2 |
1 |
2 |
9:7 |
7 |
|
|
4. |
Hrvatska Ž |
6 |
1 |
1 |
4 |
4:15 |
4 |
|
|
5. |
Slovenija Ž |
6 |
1 |
0 |
5 |
4:28 |
3 |
|
|
6. |
Slovačka Ž |
6 |
1 |
0 |
5 |
3:22 |
3 |
|
Damir Rob poznati je središćanac koji voli i često svraća u svoj rodni grad pa ga možete vidjeti na našim ulicama ili kafićima gdje srdačno razgovara sa prijateljima, poznanicima, a i sa onima koji ga žele samo pozdraviti. Prije neki dan sreli smo ga u „Artu“ gdje je ispijao kavicu sa svojim prvim trenerom u čakovečkom MTČ-u. Vrlo rado je pristao na kratki razgovor u kojem nam je rekao:
„ Volim Mursko Središće i kad god mi obaveze dozvole svratim da obiđem majku i brata, a i da provedem vrijeme u ugodnom druženju sa starim prijateljima. Nogometnu priču započeo sam u Rudaru vrlo rano, imao sam samo 10 godina. Za prvu ekipu nastupam sa 16, a zatim odlazim u čakovečki MTČ. U nastavku karijere igrao sam za lendavsku Naftu i neke austrijske klubove. Moj igrački put u naponu snage prekinule su mnogobrojne ozljede, imao sam čak šest operacija koljena. U šali volim reći da su one krive za moju trenersku karijeru.
NK Naftu iz Lendave vodio sam u 1. Slovenskoj ligi u razdoblju od 2008. – 2011., a na klupi sam naslijedio Nenada Gračana prije kojeg su klub vodili Milko Đurovski i Nebojša Vučićević. Bili su to zlatni i neponovljivi trenuci gdje smo čak konkurirali za euro kupove. 2012. godine izabran sam za izbornika Slovenske ženske nogometne reprezentacije koju vodim u kvalifikacijama za svjetsko prvenstvo. U skupini smo zajedno sa Hrvatskom, a u pogledu plasmana nemam neke striktne obaveze, jer je naša skupina jaka i zna se tko tu vodi glavnu riječ. Prije toga bio sam izbornik mlađih kategorija, a sadašnji ugovor mi traje do 2015. Iako uživam u ovom poslu još me kopka želja da se okušam u nekom jakom klubu. Posjedujem UEFA PRO licencu koju sam obranio pred dr. Markom Pocrnjičom, Milošom Rusom i Brankom Elsnerom na temu modela igre Manchester Uniteda i Barcelone i tako postao trener s najvišim europskim nazivom u Pomurju. Ne bojim se izazova koji su ispred mene. Usavršavam se gotovo svakodnevno, prisustvujem međunarodnim seminarima i konferencijama, a i sam održavam predavanja vezana uz nogomet.“
Damiru želimo puno uspjeha u životu i trenerskoj karijeri, a za kraj pročitajte članak kako je na Krku spasio od utapljanja njemačkog turista što nam je on u svojoj skromnosti zaboravio reći.
Slovenca iz morja rešila nemškega upokojenca
Damir Rob in Miroslav Vuk sta na Krku brez pomisleka skočila v vodo 2011.
NJIVICE NA KRKU – Gre za pozitivno zgodbo dveh Prekmurcev, 44-letnegaDamirja Roba, znanega nogometnega trenerja in tudi selektorja, doma iz Lendave, ter tri leta starejšega Miroslava Vuka, prav tako znanega gasilca in gasilskega poveljnika, iz Dolnje Bistrice, le dober streljaj iz Lendave. Na njuno dejanje so lahko ponosni ne le najbližji, prijatelji in znanci, temveč vse Prekmurje in tudi vsa Slovenija. Brez omahovanja sta rešila človeško življenje.
Ni kazal znakov življenja
Bil je topel jesenski dan, torek, 27. septembra, to je tudi svetovni dan turizma, na plaži v turističnem naselju Njivice na Krku, ki ga mnogi Slovenci zelo dobro poznajo. Tam je še vedno veliko turistov in nekateri so plavali, drugi lovili še zadnje sončne žarke ali preprosto uživali v sprehajanju. Med zadnjimi sta bili tudi družini iz Prekmurja, ki se prej nista poznali. V nekem trenutku pa se je zgodila prava drama. »Bili smo na sprehodu, ko sem kakšnih 30 metrov od obale na gladini zagledal nekaj ležati. Skočil sem in zaplaval do tja in ugotovil, da je to človek, ki ni kazal znakov življenja. Takrat so se začeli ljudje zbirati, priplaval je še en Prekmurec, ki me je prepoznal in vprašal, ali sem Damir Rob. Bil je Vuk iz Dolnje Bistrice, ne vem točno imena. S skupnimi močmi sva ponesrečenega človeka spravila na obalo in ga začela oživljati. Masažo srca smo izvajali izmenično, saj se nama je pridružil še en možakar, mislim, da je bil tudi iz Slovenije. Hitro so prišli tudi reševalci, ki so nas pohvalili, da smo pravilno ravnali, kajti brez takojšnje reanimacije utopljenec gotovo ne bi preživel. Po kakšnih 25 minutah oživljanja je ponesrečenec začel dihati in odpeljali so ga na Reko v bolnišnico. Pozneje smo izvedeli, da se je njegovo stanje stabiliziralo.«
Trenutek, ki ga ne pozabiš
»Prav tako smo izvedeli, da gre za nemškega upokojenca, ki je bil z ženo na dopustu,« nam je razlagal Damir Rob, podjetnik in diplomirani nogometni trener z najvišjim evropskim nazivom v Pomurju, potem ko smo ga komajda pripravili do tega, da je kar koli povedal, saj je menil, da to ni nič takšnega in da bi enako ravnal vsakdo. Kljub skromnosti nam je Rob tudi povedal, da je najlepši občutek, če nekomu pomagaš. »To je enkraten trenutek, ki ga zlepa ne pozabiš,« je še dodal Damir Rob, ki pa se mu je navkljub vsemu zazdelo nekoliko čudno, da sta v vodo skočila le on in Vuk, čeprav je bilo na plaži veliko ljudi.
Podobno je razlagal tudi Robov novi prijatelj Miroslav Vuk, zaposlen v Leku Lendava, sicer pa poveljnik dveh gasilskih društev, domačega v Dolnji Bistrici in novega industrijskega PGD Lek Lendava. Prav na dan pogovora, 30. septembra, je v Njivicah praznoval 47. rojstni dan. »Bil sem na plaži, ko sem opazil, da ima neki človek glavo v vodi. Hitro sem poklical na pomoč in tudi sam zaplaval proti utopljencu. Z Robom sva ga spravila na obalo, kjer smo se menjavali pri oživljanju, kar ga je, kot se je izkazalo, tudi rešilo. Hitro so prišli tudi reševalci in na srečo se je vse dobro končalo. Sploh pa je veliko zadovoljstvo, da lahko nekomu pomagaš in ga rešiš najhujšega.«
Nevarno morje
Kraj, kjer sta požrtvovalna Prekmurca rešila utapljajočega se nemškega upokojenca, je nevaren za kopalce. Po neuradnih podatkih so se tam samo v letošnji turistični sezoni utopili trije ljudje, še kar nekaj pa je bilo menda rešenih. Med njimi je imel srečo tudi ta nemški državljan, čigar žena se je takoj po dogodku prišla zahvalit pogumnima fantoma z druge strani Mure. http://www.slovenskenovice.si/
(R. Tomanić)
